Slovenci smo ribiči z dolgo tradicijo.
Ribištvo je gospodarska panoga in obsega ribolov in akvakulturo. Glede na značilnosti umeščamo ribolov v dve glavni kategoriji: veliki industrijski in mali ribolov. Marikulturo oz. gojenje morskih organizmov delimo na ribogojstvo in školjkarstvo.
Slovensko morsko ribištvo sodi v mali priobalni ribolov, za katerega je značilno, da:
- v njem sodelujejo predvsem družinski člani,
- je način življenja skupnosti na nekem omejenem geografskem območju,
- je zelo odvisen od lokalnih naravnih virov,
- uporablja majhna plovila in zanje primerna orodja.
Mali priobalni ribolov ima številne prednosti. V primerjavi z velikim industrijskim ribolovom:
- porabi manj goriva na enoto ulovljenih rib,
- ulov je mnogo bolj raznovrsten po številu vrst morskih organizmov,
- manjši je zavržek pri ulovu,
- v svetovnem merilu zaposluje mnogo več ljudi.
Mreže, trnki in druga orodja
Ribolovno orodje je vsaka priprava, namenjena ribolovu. Lahko so zelo preprosta ročna orodja (npr. trnek ali mreža) ali tehnično zapletena orodja, ki zahtevajo posebej opremljeno ladjo.
Ribolovna orodja so se razvila glede na potrebe ribolova in so prilagojena za ribolov določenih vrst ter na okolje, kjer ribolov poteka:
- ribolov pelagičnih vrst s kočami, parangali ali obkroževalnimi mrežami,
- zabodne mreže za lov pridnenih vrst rib,
- pasti kot so vrše za lov rakov.
Ribolovna orodja morajo biti selektivna, kar pomeni, da omogočajo manjšim osebkom pobeg iz orodja. Selektivnost je določena z velikostjo očesa v mreži in z geometrijo mreže (rombasto oko, kvadratno oko).
Ribolovna orodja ločimo glede na način uporabe in so lahko:
- aktivna, ki jih vleče plovilo in so bolj zahtevna za uporabo,
- pasivna, kot so zabodne mreže.
Zanimivo: Po mednarodni standardni statistični klasifikaciji je vsakemu ribolovnemu orodju dodeljena unikatna koda.