Severni Jadran
Severni Jadran, katerega del je tudi slovensko morje, je zelo majhen (1,3 %), a ribolovno močno izkoriščan del Sredozemskega morja.
Vsa morja so med seboj povezana, a se med sabo tudi razlikujejo. Slovensko morje je manjši del Tržaškega zaliva, ki je manjši del severnega Jadrana, ta pa je le manjši del celotnega Jadranskega morja, ki je zaliv Sredozemskega morja.
Zanimivo: Jadransko morje je polzaprta, podolgovata kotlina osrednjega Sredozemskega morja in je zaradi plitvosti opredeljeno kot celinsko morje. Zaradi majhnosti slovenskega morja ne moremo obravnavati ločeno od severnega Jadrana, ki je zaokrožena biogeografska celota in se razlikuje od srednjega in južnega Jadranskega morja.
Severni Jadran je zelo pomembno ribolovno območje in območje za gojenje rib in školjk. V primerjavi z drugimi deli Sredozemskega morja je tudi najbolj ribolovno izkoriščano območje v Sredozemskem morju, kajti preostali deli so siromašni s hranili in imajo bolj skromen prehranjevalni splet.
Ribištvo je v severnem Jadranu zelo intenzivno:
- Čeprav predstavlja severni Jadran le 1,3 % celotne površine Sredozemskega morja, so med letoma 1990 in 2005 iztovorili skoraj 9% celotnega iztovora v Sredozemskem morju.
- Zaradi bolj poudarjenih sezonskih nihanj v temperaturi morske vode je opazno tudi sezonsko pojavljanje nekaterih živalskih vrst. Takšen primer so ledenodobni relikti, kot so ribe bokoplavute (morski listi, iverke in sorodne vrste), ki jih ribiči lovijo pozimi.
Zanimivo:
- Bokoplavuta je vrsta rib, ki ji bolj ustreza hladnejša voda in je pogostejša v severnih morjih. Ali lahko uganete, po kateri svoji značilnosti je dobila ime?
- Iverke niso le deske, narejene iz zmletih lesnih ostankov, temveč tudi vrsta rib, ki jih ribiči pri nas lovijo pozimi.
Med pomembnejšimi in bolj prepoznanimi vrstami rib je sardela (Sardina pilchardus), ki je:
- ekonomsko pomembna vrsta v severnem Jadranu,
- pomemben člen v prehranjevalnem spletu,
- ena najštevilčnejših vrst,
- pomembna za delovanje ekosistema, spremembe v njeni številčnosti spremenijo strukturo in delovanje celotnega ekosistema,
- ogroža jo prelov,
- ogroža jo tudi višanje temperature morske vode v zimskih mesecih (od januarja do marca), zaradi česar je razmnoževalni potencial nižji in zato se zmanjša številčnost populacije.