Obala Tržaškega zaliva je močno poseljena, zato je morje v zalivu zaradi vplivov ljudi in rabe prostora zelo obremenjeno. Ekosisteme v severnem Jadranu najbolj ogrožajo onesnaževanje in prelov, njune posledice pa še povečujejo občutljivost ekosistemov zaradi podnebnih sprememb, kot so segrevanje in zakisanje morja. Če hočemo razumeti in ohraniti morje, podnebnih in antropogenih vplivov ne smemo obravnavati ločeno.
Ribištvo je odvisno od številnih dejavnikov. Najbolj negativne vplive povzročajo:
- povišane vrednosti organskih snovi – evtrofikacija, h kateri največ prispeva reka Pad, in onesnaževanje z obale zaradi komunalnih izpustov;
- podnebne spremembe – povišane temperature, zakisljevanje morja, zmanjševanje koncentracije kisika v vodi in s tem povezani mehanizmi prerazporejanja vrst; ogrevanje morja je eden od pomembnih dejavnikov, ki vpliva na razporejanje vrst, kot je selitev vrst z južnejših območij proti severu; prav tako temperatura vpliva na ravnovesje v organizmih, ker zvišuje metabolno aktivnost in hkrati vpliva na sprejem kemikalij iz okolja ter na odgovor organizma na te kemikalije;
- kemično onesnaženje – zaradi izpustov iz industrije in kmetijstva (živo srebro, in druge težke kovine, PAHi in PCBji, pesticidi);
- onesnaženje s plastiko in mikroplastiko;
- izjemni biološki pojavi – cvetenja toksičnih alg, množično pojavljanje želatinoznega planktona, pojavljanje sluzi;
- zmanjševanje biodiverzitete – izginjanje vrst in življenjskih okolij.
Zanimivo: Klapavice (Mytilus galloprovincialis) so ekonomsko najpomembnejše školjke našega morja. Njihovo življenjsko okolje je obrežni pas, ki lahko kaj hitro postane ekstremno okolje, še posebej ob dolgotrajnem vročinskem valu. Ker so klapavice pritrjene, nimajo nikakršne možnosti umika.
Zanimivo: Danes so na voljo satelitski opazovalni sistemi, s katerimi lahko merimo površinsko temperaturo morske vode, kemijske parametre, kot so koncentracija dušika, fosforja in kisika ter biološke parametre, kot je produktivnost na ogromni morski površini.
DOBRO ZA MORJE
Mali (priobalni) ribolov in marikultura omogočata zanesljivo preskrbo s hrano ter zagotavljata kakovostna in zdrava živila, ki so del bogate kulinarične dediščine. Zagotavljata blaginjo obalnim skupnostim, omogočata zaposlitev, turistične in izobraževalne dejavnosti. Ohranjata kulturno in kulinarično dediščino, povečujeta okoljsko ozaveščenost in povezanost z morjem.
Zanimivo: Analize so potrdile, da gojenje školjk, lososov ter tudi priobalni ribolov povzroči manj toplogrednih plinov na enoto beljakovin v primerjavi z vzrejo živali na kopnem.
Školjkarstvo je trajnostno, ker školjke s filtriranjem pridobivajo hrano iz okolja in ne potrebujejo dodatnega hranjenja in zdravil za zaščito njihovega zdravja.
Školjčišča in ribogojnice so umetna življenjska okolja, ki so življenjski prostor tudi za nekatere prostoživeče vrste ter privabljajo plenilske vrste rib (npr. orade in brancine). V zelo osiromašenih okoljih školjčišča predstavljajo zatočišče nekaterim vrstam in prispevajo k biotski raznovrstnosti.
Morje ljudem nudi številne usluge (hrano, ugodno klimo, možnosti prevoza itd.), čemur rečemo ekosistemske storitve. Ekosistemske storitve so številne in raznolike koristi, ki jih zagotavljajo zdravi ekosistemi.
Ribolov in marikultura omogočata preskrbo s hrano in zagotavljata kakovostna in zdrava živila, ki so del bogate kulinarične dediščine.
Zanimivo: Gojenje školjk ni pomembno samo zaradi pridelave hrane, ampak tudi koristi morju. Školjke so filtratorji, ki se hranijo z mikroskopskim planktonom in organsko snovjo. S filtriranjem zmanjšujejo evtrofikacijo morja, saj z vgrajevanjem dušika in fosforja v svoje telo odstranjujejo hranila iz morskega okolja in izboljšujejo kakovost obalnega morja. Školjčišča so pogosto ob ribogojnicah, kjer školjke porabijo del organske snovi, ki ostaja pri hranjenju rib.